Na današnji tiskovni konferenci projekta SocioLab so deležniki predstavili projekt, ki bo ključno izboljšal stanje na področju podpornega okolja za socialne ekonomije in katerega široko partnerstvo bo v štirih letih postavilo pomembne razvojne mejnike na področju socialnih ekonomij, predvsem socialnih podjetij in zadrug.
Sledi nekaj foto utrinkov in poudarkov s konference, celotna izjava za javnost pa je dostopna s klikom na spodnji dokument.
Izjava za javnost_SocioLab
Vodja projekta in direktorica Fundacije Prizma, Dušanka Lužar Šajt je izpostavila »da se (je) sektor socialne ekonomije začel intenzivneje razvijati prav v Podravski regiji, a da še ni bila dovolj prepoznana kot sektor, ki lahko prispeva k ustvarjanju novih, kakovostnih delovnih mest, tudi z visoko dodano vrednostjo kakor tudi ne kot sektor, ki lahko razvija in udejanja inovativne storitve in produkte, ki razen tega prinašajo v regijo tudi socialno pravičnost in zniževanje revščine«.
Bojan Golčar, podpredsednik Razvojnega sveta Podravske razvojne regije in predstavnik partnerske organizacije Zavoda PIP je poudaril pomembnost projekta, ki je bil potrjen v prvem Dogovoru za razvoj Podravske razvojne regije novembra 2017. Povedal je, da projekt omogoča izkoriščanje najpomembnejših razvojnih potencialov in izpostavlja prednosti regije ter odpravlja razvojne ovire.
Dr. Lidija Tušek iz ZRS Bistra Ptuj je nadaljevala, da si »razvoja podjetij socialne ekonomije ne želijo le EU, pač pa postaja pomemben dejavnik razvoja tudi na ravni občin. Številne občine v Sloveniji, pa tudi v Podravju so spodbujanje socialne ekonomije že vključile v svoje strateške razvojne dokumente in vizije. Socialna ekonomija namreč spreminja tradicionalne poslovne modele v smeri bolj trajnostnega poslovanja ter zagotavlja bolj vključujočo družbo.«
Direktorica Razvojne agencije Slovenske Gorice, Tanja Vintar, ki je povedala, da si od projekta veliko obetajo, in sicer »v prvi fazi pričakujemo, da se bodo naši kadri temeljito poučili o konceptih, načelih in modelih socialne ekonomije in se usposobili za konkretno delo z zadrugami in socialnimi podjetji. V nadaljevanju pa bomo v Lenartu vzpostavili info točko, kjer bomo skozi vzpostavljen ekosistem socialne ekonomije nudili vso potrebno podporo za obstoj in razvoj tako obstoječih subjektov kot tudi za uresničitev novih idej in pobud.«
Tomaž Repnik iz RIC Slovenska Bistrica: »v okviru projekta bo vzpostavljen ekosistem (regijski mrežni laboratorij za razvoj socialne ekonomije), vzpostavljenih bo 5 območnih informacijskih točk za razvoj socialne ekonomije v regiji, pripravljeni bodo razvojni načrti in mentorstvo vsaj 30 socialnim podjetjem , v programe usposabljanja bo vključenih vsaj 200 oseb, izvedena bo podpora pri ustvarjenih ali ohranjenih vsaj 40 delovnih mestih in vsaj 30 družbeno inovativnih produktih, pripravljeni pa bodo tudi nagradni tečaji za najbolj družbeno inovativen socialno-ekonomski podjem ter za naj etičnega investitorja.« Repnik je ob tem še povabil v Slovensko Bistrico, kjer bo 18. 10. 2018 potekal dogodek namenjen promociji in razvoju socialne ekonomije v Podravju. Na dogodku se bodo predstavila in podala svoje izkušnje s področja socialne ekonomije obstoječa socialna podjetja in zadruge, vse skupaj pa bo nadgrajeno še s strokovnim posvetom.
Direktor Podeželskega razvojnega jedra Haloze, Jernej Golc: »uvajanje pristopov socialnega podjetništva,
zadružništva na območju Haloz lahko dajo pozitivne odgovore na nekatere od demografskih, gospodarskih, okoljskih in širših družbenih problemov kot so: staranje prebivalstva, odseljevanje mladih in delovno aktivnih prebivalcev, ki so bolj izobraženi. Pomanjkanje delovnih mest, pomanjkanje opremljene infrastrukture, obmejnost in obrobnost, manj ugodni naravni pogoji za kmetijstvo so ključni razlogi, da govorimo o strukturnih problemih podeželja na območju Haloz.