Zgodbe, ki spreminjajo

navdihujemo. zaznamujemo. spreminjamo.

Enodnevna mednarodna konferenca o socialni ekonomiji je potekala 20. 11. 2019 v navdihujočem ambientu dominikanskega samostana na Ptuju. Priča smo bili spletanju vezi in prepletanju zgodb, ki jih pišejo protagonisti socialne ekonomije.

Poslušali smo pogovore na temo priložnosti za izboljšave v politikah, ki urejajo področje socialnih podjetij in zadrug, predstavili izkušnje socialnih podjetnikov in zadružnikov ter osvetlili priložnosti pri financiranju socialnih podjemov s tujimi in domačimi strokovnjaki in gosti. Program. Program in English.

Z nami so bila socialna podjetja in zadruge, mednarodni gostje, predstavniki ministrstev, občin in relevantnih javnih institucij.

Pomembnost uvajanja novih poslovnih in socialnih veščin v poslovno in zasebno življenje se je s konferenco le še bolj utrdilo.

 

V čarobnem povezovalnem vzdušju so obiskovalci, govorci in organizatorji večkrat poudarili pomembnost krepitev sektorja socialne ekonomije, saj ta navdihuje posameznike, odgovarja na izzive skupnosti ter spreminja lokalna okolja.

Ob začetku je goste nagovoril Peter Svetina, varuh človekovih pravic in častni pokrovitelj konference, ki se je zahvalil vsem, ki stopajo na pogumno pot ustvarjanja družbenih učinkov ter poudaril, da »v podjetništvu še vedno premalokrat v ospredje postavljamo vrednoti vzajemnosti in solidarnosti«. Nadaljeval je minister Zdravko Počivalšek (MGRT), ki je večkrat opozoril, da je sektor socialne ekonomije v Sloveniji številčno še vedno manj zastopan kot v Evropski uniji. »Zato danes,« kot je na konferenci izpostavil državni sekretar mag. Urban Krajcar, «prisluhnimo zgodbam, ki lahko spremenijo nas kot posameznike ali kot celotno družbo.« Goste sta pozdravila tudi domačina Nuška Gajšek, županja mesta Ptuj, in doc. dr. Štefan Čelan, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj.

Konferenca se je odvila v treh panelnih razpravah. V prvi so Zdravko Počivalšek, mag. Urban Krajcar, Marko Funkl (župan občine Hrastnik), mag. Monika Kirbiš Rojs (občina Slovenska Bistrica), Mojca Žganec Metelko (Združenje Socialna ekonomija Slovenije, so.p.) in Anastasia Costantini (Združenje Diesis) pod moderatorsko taktirko Dušanke Lužar Šajt, vodjo projekta SocioLab, prepoznavali potenciale, ki jih ima socialna ekonomija na evropski, državni, regionalni in lokalni ravni ter pogovor sklenili z mislijo, da je še veliko manverskega prostora za napredek in izboljšave, tako s projekti, kot je SocioLab, kot tudi s povezovanjem na nacionalni in mednarodni ravni.

S predavanjem je drugi panel otvorila Maggie O’Carroll, ustanoviteljica in direktorica The Women’s Organisation iz Velike Britanije, ki je predstavila uspešno in odmevno zgodbo podjetja ter poudarila, da je izredno pomemben vidik socialne ekonomije prav preoblikovanje skupnosti. Dr. Karolina Babič je moderirala navdihujočo razpravo zadružnikov in socialnih podjetnikov, na kateri so sodelovali Jernej Golc (Vinarska zadruga Haloze z.o.o., so.p.), Tina Perić (Jezikovna zadruga Soglasnik z.o.o.), Teja Lovrec (Kooperativa DAME, z.o.o., so.p.) in Maggie O’ Carroll. Prav podjetniške zgodbe uspešnih zadružnikov in socialnih podjetnikov so občinstvu predstavile tako dobre plati kot tudi ovire in izzive zadrug in socialnih podjetij.

Zaokrožili smo s panelno razpravo o financiranju razvoja socialne ekonomije. Sodelovali so Velislav Žvipelj (Slovenski regionalno razvojni sklad), mag. Simona Černel (Slovenski podjetniški sklad), Tilen Šarlah (Sklad Feelsgood), Janez Topolšek (Sektor za socialno podjetništvo, zadružništvo in ekonomsko demokracijo, MGRT) in Karl H Richter (EngagedX), razpravo pa je moderial mag. Primož Šporar. Predstavitev in premislek o možnostih in priložnostih, ki so na voljo subjektom socialne ekonomije, je podala nekaj konkretnih odgovorov kako okrepiti sektor.

Na mednarodni konferenci smo prvič podelili priznanja za Naj socialno podjetje/zadrugo, ki sta jo prejela Center ponovne uporabe in Zadruga Dobrina, ter Naj podpornika socialne ekonomije Podravja, ki ga je prejela Občina Slovenska Bistrica. Zmagovalce sta razglasila Dušanka Lužar Šajt, vodja projekta, in Peter Svetina. S tem dejanjem smo spodbudili prepoznavanje vrednosti dela posameznikov in organizacij socialne ekonomije, njihov trud in prizadevnost za razvoj področja. Obenem pa želimo še naprej opozarjati na dobre prakse tudi pri nas, v lokalnem okolju, in ljudi spodbuditi k uporabi lokalnih storitev in proizvodov.

Hkrati s konferenco je v sodelovanju s projektom Sentinel potekal tudi Sejem socialne ekonomije, kjer so se predstavila socialna podjetja in zadruge. S svojimi izdelki in zgodbami so navdušili in navdihnili obiskovalce. Prodajni sejem je bil tudi priložnost za sproščeno druženje in deljenje izkušenj ter povezovanje. Tokrat so na njem sodelovali; Vinarska zadruga Haloze z.o.o, so.p.; Radioklub Cirkulane; Turistično društvo Ptujska Gora; Zadruga ARTmijeMAR z.o.o., so.p.; Društvo Pupillam, so.p.; Združenje Epeka, so.p.; Zadruga Dobrina, z.o.o., so.p.; Libona d.o.o., so.p.; Center ponovne uporabe, d.o.o., so.p.; Hiša! Društvo za ljudi in prostore, so.p.; Center domače in umetnostne obrti, z.b.o., so.p.; Zavod 100% naravno Botanik Ormož, so.p. Vsako od podjetij tlakuje uspešno pot socialnega podjetništva in zadružništva ter spreminja svoje okolje in pozitivno vpliva nanj.

Celodnevno obsežno dogajanje, kjer so se zbrali številni akterji iz socialne ekonomije, ki so izmenjevali osebne in poslovne zgodbe, je potekalo v uglašenem vzdušju, ki kliče po nadaljnjem povezovanju in sodelovanju. Socialna ekonomija spreminja nas in naša okolja ter ustvarja pozitivne učinke na okolje, ljudi in družbo.

Govorci konference // Conference speakers

Zdravko Počivalšek

minister, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

“Danes se soočamo s številnimi družbenimi izzivi, kot so staranje prebivalstva, podnebne spremembe in ranljive skupine ljudi. Tem izzivom smo lahko kos z inovacijami in novimi podjetniškimi iniciativami. Z njimi lahko učinkovito rešujemo trenutno nezadovoljene potrebe družbe, kar je v našem skupnem, javnem interesu. Po drugi strani pa so to nove poslovne priložnosti, ki omogočajo razvoj socialne veje podjetništva ter prispevajo h gospodarski rasti in večji zaposljivosti” 

Peter Svetina

varuh človekovih pravic

»V podjetništvu še vedno premalokrat v ospredje postavljamo vrednoti vzajemnosti in solidarnosti – temeljni vrednoti socialnega podjetništva, ki daje prednost rasti socialnega kapitala pred ustvarjanjem dobička in na ta način krepi socialno kohezivnost celotne družbe. Zgodbe zaposlovanja ranljivih skupin prebivalstva in ustvarjanja družbenih učinkov na vseh področjih so zgodbe, ki spreminjajo, zato hvala vsem, ki pogumno stopate na to pot.«

mag. Ksenija Klampfer

ministrica, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

 »V luči razvoja novih možnosti zaposlovanja, zagotavljanja dodatnih delovnih mest in spodbujanja socialne vključenosti ter poklicne reintegracije ranljivih skupin, si socialna ekonomija zasluži vso pozornost in podporo.«

mag. Janez Topolšek

vodja sektorja, MGRT, Sektor za socialno podjetništvo, zadružništvo in ekonomsko demokracijo

“Spodbujanje razvoja socialne ekonomije zagotavlja trajnostni razvoj družbe.” 

Karel Vanderpoorten

predstavnik Evropske komisije za področje socialne ekonomije, Generalni direktorat za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja

Karl H. Richter

ustanovitelj in direktor EngagedX

Teja Lovrec

članica in operativni vodja Kooperativa Dame

 »Krepitev družbene solidarnosti in spodbujanje sodelovanja med akterji.«

Maggie O’Carroll

ustanoviteljica and direktorica The Women’s Organisation

»Preoblikovanje skupnosti s spodbujanjem ženskega družbenega in gospodarskega razvoja v Veliki Britaniji in širše.«

Marko Funkl

župan Občine Hrastnik

»Čas je, da v 21. stoletju ponovno odkrijemo zadružništvo na vseh področjih. Pomoč države in lokalnega okolja je pri tem več kot potrebna.«

Mojca Metelko

direktorica Zavoda KNOF so.p. in generalna sekretarka Združenja Socialna ekonomija Slovenije so.p.

»Socialna podjetja se vsakodnevno srečujemo z zmedo na terenu, tako med kupci, odločevalci, institucijami in drugimi podjetji, ki je posledica neusklajenih politik in neobstoja strategije države Slovenije na področju razvoja socialne ekonomije pri nas. Socialna podjetja si želimo sprejetja jasne definicije (ter razmejitve socialne ekonomije od sektorja nevladnih organizacij, socialnih inovacij in “družbeno odgovornih” podjetij) in določitve jasnega mesta ter resorja, kam socialna ekonomija spada in kje jo vidimo čez 10 let.«

Nuška Gajšek

županja Mestne občine Ptuj

»Socialno podjetništvo je za sprejemanje, vključenost in enakopravnost naše družbe izjemnega pomena, zato si tudi za naše okolje želimo njegove krepitve.«

Anastasia Costantini

višji manager za raziskave in komuniciranje, DIESIS coop

doc. dr. Štefan Čelan

direktor ZRS Bistra Ptuj

»Žalostno vendar resnično, človeški kapital brez možnosti za inventivno in inovativno ustvarjalnost sodi med ‘socialni kapital’.«

Tilen Šarlah

Feelsgood – Social Impact Venture Fund

Jezikovna zadruga Soglasnik

»Če bi radi šli hitro, pojdite sami. Če bi radi šli daleč, pojdimo skupaj.«

(afriški pregovor)

Goran Miloševič

Eko-socialna kmetija Korenika

dr. Ivan Žagar

 župan občine Slovenska Bistrica, predsednik Razvojnega sveta Vzhodne kohezijske regije in Sveta regije Podravje

Velislav Žvipelj

Slovenski regionalno razvojni sklad

Jernej Golc

predstavnik Vinarske zadruge Haloze

»Skupaj zmoremo več in skupaj delamo lažje.«

mag. Maja Tomanič Vidovič

Slovenski podjetniški sklad